“Tisto, kar je mene pri vsej zgodbi najbolj prevzelo, so ljudje,” piše Jana Mlakar Adamič v imenitni knjigi Lutkarji in lutke, ki je izšla ob 60 obletnici hrastniških marionet. “Oziroma kdo se je ukvarjal z lutkami. Popolni amaterji, ki pred letom 1947 še nikoli niso videli nobene lutkovne predstave, kruh pa so si služili kot knapje, tišlarji, štromarji, drejerji… In zvečer, na vajah, so se prelevili v lutkarje in se podali v pravljice. Tako tanka in površinska (subtilna) je v resnici ta naša zasavska zadrtost…”
Zgodbo lutkovnega gledališča v Hrastniku je Jana Mlakar Adamič prvič predstavila že leta 1996, ki je izšla v 300 izvodih, predstavili so jo tudi v 34-minutnem dokumentarnem filmu, kjer lutkarji sami pripovedujejo svojo zgodbo. Tokratna knjiga Lutkarji in lutke obsega 112 strani. Prvi del zajema nenavadno zgodbo lutkarjev in njihovih lutk, ki je tudi odsev družbenega dogajanja in stanja. V drugem delu so lutke kataložno urejene, fotografirane in opremljene s podatki. Knjigo so izdali in založili v ZMT. »Na naslovnici je Kostko,« pripoveduje avtorica, » torej naša ljuba šestdeset let stara smrt, ki se ji leta po plastični operaciji oziroma restavratorskem posegu prav nič ne poznajo. Mesto na naslovnici si je prislužil, ker je nastopal že v prvi igri Začarani gozd in ker je kot marioneta vrhunski izdelek, če ne že umetnina…« Fotografije muzejskih predmetov so delo Andreja Blatnika in Matjaža Kirna. Posvečena pa je Viliju Kohnetu, ki mu vsi priznavajo glavne zasluge za vodenje lutkovnega gledališča. Kot informatorji so sodelovali: Darko Majcen, sodelavec in svetovalec od vsega začetka, Lojze Verdaj, Zvone Biderman, Tine Kreže, Kamilo Kocman, Gvido Urlep, Tine Vrtačnik, Erno Kolar, Rajko Bočko, Ivan Teršek, Ivan Vovčko in Ivo Zlobko.
(Avtor: Fanči Moljk)