Žogica nogica

Živela sta Dedek in Babica. Zelo sta se imela rada. Tako rada, da sta drug drugemu izpolnila še tako skrito željo. Pa je Babica Dedku za rojstni dan kupila lajno. On pa njej Boben. To je bilo veselja pri hiši. Bobnala in lajnala sta dneve in dneve. Toda vseeno jima je še nekaj manjkalo. Bila sta strašansko osamljena. Ko bi vsaj imela otroka. Dedek fantka. Babica pa punčko. Ko se tako prerekata jima v sobo skozi okno trešči Žogica. Lepa, pisana, z nogami in rokami. Pa še govoriti je znala: “Lačna sem”. Rečeno storjeno.

Žogica nogica

Žogica nogica

Dedek in Babica se ročno odpravita po mleko in kruh za svojega novega otročka. Žogica pa ostane sama doma. A ne dolgo. Kmalu jo izvoha strašni papirnati zmaj Tolovaj, ki išče igračo za svoje male zmajčke. In pisana, okrogla in nadvse prijazna, govoreča žogica, bi bila kot nalašč zato. Skuša jo premamiti, da bi se šla igrat z njim. Na repu bi jo nosil čez rdeče strehe hiš, nad parkom in cesto…. Ampak žogica se ne da. Brez dovoljenja ne gre nikamor, rajši sama skače po sobi sem ter tja, dokler ne razbije lepega lončka. Ojej ….Kaj bosta pa Dedek in Babica rekla. Hitro, stran. “Zmaj popelji me od tod, nad strehe in ceste”. Zmaj si ne da dvakrat reči. “Kar za rep se primi in dobro se drži.” Poletita visoko v nebo ter postajata manjša in manjša… čisto drobni pikici, ki izgineta za obzorjem. Dedek in Babica se zelo prestrašita, ko najdeta prazno sobo njunega otročka žogice pa nikjer. Joj, prejoj! Kaj pa zdaj? Poiskati jo bo treba. Vzameta boben in lajno in hadj v svet. Na svoji dolgi poti tako po žogici sprašujeta, zdaj tega, zdaj onega. Nihče ne ve povedati, kje natančno je žogica. Ampak videli so Zmaja Tolovaja, ki letel mimo in nekaj nesel na repu. Končno, ga le izsledita. Na visokem drogu ima gnezdo, v njem pa tri male Zmajčke z Žogico, njihovo novo igračo. Na ves glas igrata in pojeta pod gnezdom, da bi mogoče le prepodila hudo zmajsko družino. In res. Očku Zmaju gre njuno ropotanje zelooooo na živce. Da bi ju pregnal, pošlje dol pogledat na prej enega, potem drugega in tretjega Zmajčka, s prošnjo naj vendar že nehata. Ampak, nikogar ni nazaj. “Kaj pa je zdaj to? Jim bom že pokazal.” Toda tudi njega …odpihnejo otroci. Dedek, Babica in Žogica so končno spet skupaj. Veselju, kar ni videti konca . Imava spet boben in lajno….