Mojca Pokrajculja je med pometanjem našla krajcar in si zanj kupila piskrček. Vanj je ponoči legla in zaspala. Mojco Pokrajculjo je zbudilo močno trkanje na vrata njene hišice. “Kdo je zunaj?” je vprašala. “Jaz sem, lisica. Oh Mojca Pokrajculja,lepo te prosim pusti me k sebi …” Mojca Pokrajculja jo je vzela k sebi, ker je bila zunaj slana in mraz. Za lisico so na vrata potrkali še: volk mesar, medved čevljar in zajec krojač. Vsi so prespali pri Mojci Pokrajculji.
Ko so se zjutraj zbudili, so se živali dogovorile, da gredo nabrat med za Mojco Pokrajculjo, da se ji oddolžijo za gostoljubje. Med so v lončku pustili zunaj, kjer je spal tudi zajček. Lisica se je ponočni odkradla ven in polizala ves med. Da pa ne bi bila kriva, je zajčku malo medu namazala na gobček. Zajca so obtožili in užaljen je odšel.
Ampak lisico so prijatelji prepričali, da naj zajca poišče in se mu opraviči. Potem se je zajec vrnil in povedal, da je opravičilo sprejel. Vsi skupaj so zapeli še pesmico Mojci Pokrajculji v zahvalo in se poslovili.
Pravljica govori o dobroti, prijateljstvu, pohlepu in laži.
Glasba predstavlja pomemben del predstave, ki je skoraj pravljični muzikal. Sporoča, da smo lahko veseli takšnih prijateljev, kot so Mojca Pokrajculja in njena družbica, saj nam, če storimo napako, z lahkoto odpustijo.
Po motivih koroške ljudske pravljice
Avtorici: Eka in Brina Vogelnik
Avtorica glasbe: Brina Vogelnik
Režija: MATEJ KAISER
Dramaturgija: ŠPELA ULAGA
Scenografija: ŠPELA ULAGA
Lutke: ŠPELA ULAGA
Kostumi: JOŽE BOVHAN
Luč: MILE MAJCEN
Efekti: FRANCI OCEPEK
Zvok: MOJCA BOVHAN
Igrajo:
MOJCA POKRAJCULJA, deklica
LISICA, sladkosnedna šivilja
VOLK, mesar
MEDVED, čevljar
ZAJEC, krojač
