Janko in Metka

Daleč tam za sedmimi gorami in sedmimi vodami je nekoč v skromni hišici živela družina Drvarjevi….. oče drvar, mati drvarjeva in dva razposajena otroka Janko in Metka. Mati je doma skrbela za dom, Oče in otroka pa so v gozdu napravljali drva in suhljad za prodajo. Niso zaslužili kaj dosti, zato sta pri hiši vladala beda in pomanjkanje. Tako ni moglo iti več naprej.

V stiski se materi utrne čudna zamisel. Najbolje bo, če se znebi dveh najbolj lačnih ust v družini. Obeh otrok. Saj nista njena Lažje bo dihali in tudi tisti njen otrok, ki prihaja, bo imel več možnosti za preživetje. Morata od hiše! In to za vedno. Sili v očeta naj ju vendar pusti v gozdu, pa naj se znajdeta kakor vesta in znata. Samo, da ju doma ne vidi več… Enkrat je to sicer že storil, a sta nebodigatrebi prišli nazaj, zato ni preveč navdušen, da bi to sramotno dejanje še enkrat ponovil. Ampak tako ne gre več, zato možu kar v obraz zabrusi: »Onadva, ali jaz.«. Pod pritiskom drvar popusti in ju pelje globoko v gozd, kjer se jima s pretvezo izmuzne.

Janko, ki je slutil nekaj takega, vso pot od doma skozi luknjo v žepu spušča krušne drobtinice z namenom, da se bosta z Metko po označeni stezi lahko vrnila. Ampak, žal drobtinice so izginile in kar ne vesta ne kod ne kam. Edino upanje jima je le sončni žarek, ki naj bi ju zjutraj popeljal ven na svetlo.

Janko in Metka

Janko in Metka

Žarek ju v ranem jutru res popelje iz temnega gozda na prečudovito jaso, kjer stoji sanjska hišica, narejena iz samih slaščic. Z navdušenjem se je lotita in niti opazita ne, da se jima je pridružila tudi čarovnica. Ta je sprva sicer zelo prijazna in darežljiva, toda kmalu pokaže svojo pravo naravo. Čaka ju huda usoda. Požrla ju bo. Najprej Janka, ki ga bo morala Metka tako dolgo pitati, da bo zrel za zakol.

Z nestrpnostjo ga vsak dan po prstu tipa in sanja, da postal pečenka bo bogata. Po mesecu in pol ne zdrži več, naroči Metki naj zakuri v peči, ona pa po nože stopi. Brat in sestra v hipu skujeta načrt. Pretentati jo morala, da bo sama pokukala v peč. Potem pa hop in svoboda bosta. Metki se res posreči, da jo pahne v peč. Na hitro zapustita tisti strašni kraj. Hitita domov, če je tisto res še dom….

Na poti ju prestreže oče, ki ju ves nesrečen išče. Veselju ni ne konca ne kraja. Otroka sta navdušena, ko izvesta , da jih je mačeha zapustila, da bodo imeli psička pa muco, pa telička, da očka ne bo pripeljal v hišo nove zlobne mame.

In tako so živeli srečno do konca svojih dni…